Pogovor o visoki senzitivnosti

 

V nadaljevanju si lahko preberete prevod prepisa pogovora, ki ga lahko najdete na mojem Youtube kanalu (tule). 

V videu, posnetem pred nekaj meseci, s prijateljico in coachinjo Margy Evans govoriva o visoki senzitivnosti in njenih karakteristikah, dotakneva pa se tudi sprememb in razmerij.

Margy:

Pozdravljeni, sem Margy Evans, življenjska coachinja, ki sodeluje s posamezniki po celem svetu, in danes je z mano draga prijateljica, ki bo z nami delila nekaj o svojem delu z visoko senzitivnimi osebami. Kaj, če kar začneš in se predstaviš, ter poveš malo o tem, kar počneš?

Manca:

V redu. Zdravo, pozdravljeni. Živjo, Margy. Moje ime je Manca Klinar, živim v Sloveniji in kot je Margy omenila, sodelujem z visoko senzitivnimi osebami. Sem življenjska coachinja, življenjska coachinja za visoko senzitivne dame, ki osebo obravnava celostno (Whole Person life coach).

O visoki senzitivnosti tudi ozaveščam, kadarkoli se mi ponudi priložnost – to bi bil najbolj točen opis. Poleg tega kanaliziram sporočila višje zavesti, sem radovedna oseba in se rada učim, pridobivam nova znanja ter vse to povezujem in si ustvarjam celovit pogled z različnih perspektiv.

Margy:

Čudovito. Povej mi več o visoko senzitivnih osebah. Kaj to pomeni?

Manca:

Odlična tema. Haha.

Torej, visoka senzitivnost je normalna lastnost temperamenta. To ni motnja in z osebo, ki je visoko senzitivna, ni nič narobe. To je prirojena lastnost. Glede na raziskave – raziskave so se začele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja – je približno 20% ljudi rojenih s to lastnostjo, našli pa so jo tudi pri več kot 100 vrstah živali. Domnevajo, da gre za preživetveno strategijo, saj je glavna taktika, če tako rečem, ustaviti se, opazovati in nato delovati. Torej, če je dovolj populacije dovolj pazljive, bo vrsta preživela.

Margy:

Hmm. Povej mi več o teh značilnostih, ker je to način, kako se posameznik odziva, torej, kakšne značilnosti ali karakteristike ima nekdo, ki je visoko senzitiven?

Manca:

Da, to je pomembno – hvala –, ker visoka senzitivnost ni zgolj občutljivost. Vsi smo do neke mere občutljivi, a da je nekdo visoko senzitiven, mora na nek način oziroma do določene mere izkazovati štiri glavne karakteristike.

(3:14)

Torej, recimo, da visoka senzitivnost pomeni fino uglašen živčni sistem. Osnova tega je prva karakteristika in ta je globoko procesiranje. Možgani so zvezani tako, da je vse, kar pride vanje – torej, vsi dražljaji, vse informacije – obdelano globoko, bolj globoko in bolj temeljito kot v možganih ljudi, ki niso visoko senzitivni. To se kaže … morda je to najbolj očitno oziroma vidno pri otrocih: oseba, ki pride v novo situacijo, prostor, bo stala v ozadju, opazovala in nato (to je notranji proces), ko bo ocenila, da je situacija varna, bo šla naprej oziroma napredovala. Visoko senzitivni otroci so pogosto obravnavani, kot da se ne znajo igrati ali kot plašni ali celo dolgočasni, a to je ta strategija.

Drugi načini, na katere se to kaže, so: visoko senzitivni več premišljujejo in dlje časa premlevajo stvari – kar ima svoje prednosti in slabosti. In začnimo s slabostmi. Te so: veliko razglabljamo – sama sem visoko senzitivna, zato uporabljam prvo osebo množine – in lahko stvari, ki so se zgodile v preteklosti, premlevamo dlje, kot bi bilo potrebno ali bolj kot ljudje, ki niso visoko senzitivni. Morda nas celo preveč obseda, kaj se utegne zgoditi v prihodnosti, ker smo zelo previdni; vsaka sprememba, vse neznano pomeni nove dražljaje, nove informacije, ki morajo biti natančno obdelane. To je lahko ena stran kovanca.

Druga je živost domišljije, bogat notranji svet, podoba knjižnega molja, kreativnost … Recimo, da zaradi svoje nagnjenosti k večjemu premišljevanju in preudarjanju potrebujemo več časa za sprejemanje odločitev, ker hkrati potrebujemo tudi več informacij, ki morajo biti natančno obdelane, kar zahteva več časa in včasih lahko zaradi tega delujemo neodločni, čeprav to ni nujno res.

Margy: (6:42)

Zanimivo, ena od stvari, ki si jih omenila, je sprememba. In ena stvar, na katero lahko računamo, je stalna sprememba v našem svetu in okolju. Torej, kot visoko senzitivna oseba, ki se sooča z veliko spremembo v svojem življenju, kaj bi tak posameznik potreboval, da bi se bil zmožen prebiti skozi to?

Manca:

Najprej, najbolj pomembno se mi zdi zavedanje, da je to „stvar“, da je to večji izziv za osebo, kot bi lahko bil. Morda lahko začnem s sledečim. Če je nekaj novega, če gre za spremembo, ki vključuje nove stvari, ki jih oseba še ni izkusila, to pomeni, da je potrebno več časa in da je bolj, hm, bom rekla nevarno, ali da se oseba tega bolj boji. Vendar, če gre za situacijo, ki vključuje kaj, kar je podobno nečemu, kar se je že zgodilo, bo visoko senzitivna oseba uporabila podatke iz „analize“, opravljene takrat, ko se je stvar zgodila prvič, in bo zato zmožna reagirati hitreje.

Po mojem mnenju je zavedanje lastnosti in poznavanje sebe tu prvi in najpomembnejši korak – biti informiran o lastnosti in o tem, kaj vključuje, da nisi tako prestrašen, kot bi bil sicer. In pomaga tudi, da se zavedaš, da je sprememba ena od stvari, ki je ne moremo spremeniti 🙂

Margy:

Torej, posameznik, če gre za nekoga, ki je izkusil nekaj podobnega temu, kar se dogaja, lahko črpa iz teh preteklih izkušenj in občutkov, da se premakne naprej. Če veš, da je tvoj partner ali otrok ali prijatelj visoko senzitiven, in vidiš, da ima težave, da je v krču, je to le to, da potrebuje več informacij, sem pravilno razumela? Glede na to, da nimajo življenjske izkušnje o tem, da bi si pridobili informacije, sedli in jih obdelali, da bi se lahko pomaknili dalje, je to tako?

Manca: (9:47)

Da, tako je in mislim, da najbolj pomembno, če imate partnerja ali otroka, ki je visoko senzitiven – ali pa starša. Za vas kot osebo, ki jim je blizu ali ki je z njimi, je pomembno, da se zavedate, kaj pomeni biti visoko senzitiven, kaj vse to vključuje, kako se kaže in kaj oseba potrebuje. Kajti zadnja stvar, ki jo oseba, ki jo je strah spremembe, ki je zaskrbljena in nervozna, potrebuje, je nekdo, ki pritiska nanjo ali ji govori: „Ne skrbi“, „Zakaj si tako obseden(a) s tem?“ ali „Pomiri se, pomiri se!“. To ne bo pomagalo nikomur. Zato morda najprej – po tem, ko veste, kaj lastnost pomeni – velja ponuditi varno okolje, razumevajoče okolje, prisotnost in podporo ob soočanju s situacijo.

Včasih bo lahko dovolj le vaša tiha prisotnost. Ali vprašanje, kaj oseba potrebuje, brez ponujanja morebitnih predlogov ali rešitev, kajti zanje morda ne bodo delovale. Sem kar prepričana, da ne bi delovale, kajti za nekoga, ki ni visoko senzitiven, je precej težko razumeti visoko senzitivno osebo; in včasih celo visoko senzitivne osebe ne razumejo same sebe.

(govorjenje obeh)

Margy:

Obe sva šli naenkrat. Oprosti. Izvoli, prosim, dokončaj.

Manca:

V redu, želela sem dodati možnost, da, če nekdo ne ve, kaj narediti v taki situaciji, lahko ponudi svojo prisotnost, podporo in sočutje ter vpraša, kaj oseba potrebuje. In če ta tega ne ve, le bodite tam. Zdi se mi, da je to najboljša rešitev.

Margy: (12:16)

Mislim, da sva obe začeli govoriti naenkrat, ker sva imeli isto misel. Prej si govorila o tem, kako so posamezniki radovedni in kreativni. Ena od stvari, o katerih sem razmišljala, medtem, ko si govorila, je, da če posameznik potrebuje prostor in čas … je postavljati vprašanja, biti radoveden o tem, kaj se v tem trenutku dogaja z njimi, kot pomoč pri iskanju odgovorov ali pridobivanju informacij, glede na to, da so radovedni in da potrebujejo več informacij.

Manca:

Da.

Na tem mestu dodajam sledeče:

Včasih bo najboljša rešitev za visoko senzitivno osebo, ki se sooča s spremembo, ne spraševati – če je oseba že precej pod stresom, bodo verjetno dodatna vprašanja zadevo le še poslabšala. Velja najprej preveriti, kaj želi. In včasih bo lahko prispevek osebe, ki ni visoko senzitivna, v pomoč.

Margy:

Čudovito. Hm, torej, ko sodeluješ s posamezniki, kaj so nekatere od stvari, ki jih uporabljaš pri tem, da pomagaš posameznikom spoznati več o njih samih in njihovih karakteristikah, kako navigirati in hoditi skozi življenje, saj veš, njihovo lastno popotovanje.

Manca:

Še eno super vprašanje. Ko sodelujem z visoko senzitivnimi posamezniki, je moja prioriteta na začetku podati informacije, ki jim omogočajo spoznati, kakšni so. V fizičnem smislu, kot visoko senzitivni. Kajti, čeprav je ta lastnost le ena od lastnosti, je hkrati tudi lastnost, ki deluje kot leča, skozi katero visoko senzitiven posameznik doživlja vse. Vsaka odločitev, vsaka izkušnja je izkušnja skozi lečo te lastnosti. In to pomeni tudi, da otroštvo na visoko senzitivno osebo močneje vpliva … kot da bi bil odmev močnejši. Dobre stvari pustijo še boljši odtis na osebi in slabe stvari še slabšega. To zelo močno vpliva na celotno življenje visoko senzitivne osebe.

Ob delu s posamezniki najprej pregledamo njihovo življenje, kot je v danem trenutku, kar obema ponudi vpogled v trenutno stanje; ob tem se ponavadi dotakneva tudi preteklosti ali določenih stvari, kjer ponudim povezavo z visoko senzitivnostjo: razložim, če bi bilo to lahko povezano z visoko senzitivnostjo in kako, kakšen vpliv ima. Velikokrat precej „poučujem“ – v smislu povezave lastnosti z njihovimi izkušnjami. Ponudim informacije in nato lahko to povežejo z vsem, o čemer je bilo govora.

(15:56)

Ob tem bi rada omenila še ostale tri karakteristike, da ne pozabim. Vse štiri se medsebojno povezujejo, vplivajo druga na drugo in so razlog, da je življenje visoko senzitivne osebe takšno, kakršno je; kajti visoko senzitivna oseba potrebuje prilagoditi svoje življenje na določen način, da lahko spoštuje to svojo lastnost.

Torej, prva karakteristika je globina procesiranja, globlja obdelava zaznav.

Druga je občutljivost za komaj zaznavno. Opazimo, kar večina spregleda, rahle spremembe, kot na primer premike v stranskem pogledu ali majhne razlike, opazimo napake, zmote … ni vedno prijetna lastnost, kajti ne moremo si pomagati, da ne bi opazili. Pri tej karakteristiki ne gre za boljši vid, sluh, vonj ali okus, temveč je izvor v možganih. Jaz, na primer, na daleč ne vidim zelo dobro, zelo dobro pa lahko opazim spremembe in premike.

Torej, opazimo oziroma nas zmoti manj intenziven vonj, ne tako močne luči kot bi večino ljudi, a za nas je preveč intenzivno, kajti naš prag je nižji: zaznamo pri nižji intenzivnosti, zato je tudi naš maksimum nižji. Isto velja za tkanine, grobe tkanine, na primer volno – vse nas začne motiti prej v primerjavi z ljudmi, ki niso visoko senzitivni. Tudi bolečina, alkohol, vsi stimulansi, kava, vse nas bolj „zadane“. To je torej druga karakteristika. Velikokrat kar malo zaidem, ko govorim o tem.

Tretja karakteristika ima dve plati, močnejše čustvene reakcije in močnejšo empatijo. Tudi tu je izvor v možganih. Močnejše čustvene reakcije so povezane z globokim procesiranjem, ker, če nekaj potrebuje biti obdelano bolj natančno, to pomeni, da mora biti bolj pomembno. Zato so potrebna čustva. In z več čustvi pridejo močnejše čustvene reakcije. Rada rečem, da smo kot to – z roko pokažem nihanje z velikim razponom, strmimi vzponi in padci – reagiramo tako, smo eksplozivni. In to velja tako za takrat, ko smo srečni, kot takrat, ko smo žalostni, torej za oba konca … ali jezo.

In potem je tu še večja empatičnost. Tudi za večjo empatičnost je značilna povezava z možgani, z zrcalnimi nevroni. Odkrili so, da so pri visoko senzitivnih osebah zrcalni nevroni bolj aktivni. Zrcalni nevroni so možganske celice, ki nam omogočajo, da se učimo s posnemanjem. Tako smo se učili, ko smo bili otroci. Torej, ti zrcalni nevroni nam omogočijo, da smo sposobni do neke mere čutiti, kar čutijo drugi, zagotovo pa nekako vedeti, kaj mislijo oziroma kaj se dogaja z njimi. Ta energija prehaja, zaznamo jo, kar ni vedno prijetno.

(20:48)

Na tem mestu sem želela dodati še nekaj. Biti visoko senzitiven ni enako kot biti empat, to mislim, da je potrebno omeniti. Je nekaj drugega, imamo pa visoko senzitivni močnejšo empatijo.

In če upoštevamo vse tri omenjene karakteristike, torej globino procesiranja, globoko obdelavo vsega, občutljivost za komaj zaznavno, torej zaznavanje sto dražljajev namesto le dvajset, močnejšo čustveno reaktivnost in močnejšo empatijo, kar vse skupaj pomeni veliko količino dražljajev, ki vstopa v naš organizem in se bolj natančno, globlje obdeluje, potem se to mora nekje pokazati, kajne?

Telo se utrudi hitreje, če mu ne omogočimo odmora, časa v samoti, časa v tišini, recimo dopusta od dražljajev. Redne dnevne pavze so potrebne. In če temu ni tako, če so dražljaji preveč intenzivni, vsi naenkrat, ali če trajajo predolgo, sistem postane preveč stimuliran (bolj zlahka); če se to ne razreši, postane preveč vzdražen. Če tudi to ni sanirano, sistem postane preplavljen. In ko enkrat pride do tega, traja približno 20 minut, da si opomore; takrat si misliš: „Ne prenesem več.“

Pri meni bi bilo to slišati nekako takole: „Rada bi se samo izklopila in izpuhtela nekam, da tega ne bom več čutila“. Kadar pa sem utrujena, lačna in na primer kdo od mene kaj želi, je „tilt“ (v smislu, da se je nekaj zataknilo in sem začasno neuporabna), ni me tu.

Margy:

Hvala, da si predstavila karakteristike visoke senzitivnosti. Imam občutek, da bi se lahko v vsako od njih zelo poglobili, a vem, da je najin skupni čas danes omejen.

Upam, da bova imeli možnost to ponoviti in se bolj posvetiti vsaki od karakteristik ter omeniti tudi različne pripomočke. Vem namreč, da imaš na zalogi veliko orodij, veliko različnih načinov, kako se lotevati omenjenega, kako pomagati ljudem, pomagati družinam in posameznikom pri soočanju s tem. Zato na tem mestu hvala za tvoj čas danes. Veselim se najinega naslednjega pogovora, kjer bova več povedali o vsaki od karakteristik.

Je kaj, kar bi rada dodala, preden se posloviva?

Manca: (24:11)

Da, morda eno stvar, ki je pomembna. Kot sem že omenila: delati odmore, imeti dovolj tihega časa, časa v samoti. In vzpostaviti boljšo povezavo s telesom, kar omogoči spremljanje stanja telesa, njegovega nivoja energije in stopnje vzdraženosti. Ter biti zmožen ostati v trenutku in telesu oziroma se vračati nazaj, da ne pride do preplavljenosti. To bi bilo to.

Hvala, Margy, za tvoja odlična vprašanja in za tvoj čas.

Margy:

Z veseljem. Hvala ti. Se kmalu spet dobiva. Drži se!

Več o Margy Evans lahko izveste tukaj.

Več o meni, Manci Klinar, lahko izveste tule.

Bi želeli sodelovati z menoj? Vprašalnik je na voljo tu.

Želite nekaj spremeniti, a se vam zdi, da za individualno delo z menoj še ni pravi čas? Pridružite se mi v Facebook skupini HSP Power (v angleščini). Več o njej si lahko preberete tukaj, vhod v skupino pa je tule.